Trije prihajajo iz različnih virov:

Zemeljski plin prihaja iz podzemnih rezervoarjev; utekočinjeni naftni plin prihaja iz rafinerij; umetni plin prihaja iz tovarn gnojil ali plinskih elektrarn.

Tudi sestavine teh treh se razlikujejo:

Zemeljski plin naravno vsebuje alkane z različnimi dolžinami verig; gre predvsem za metan.

Utekočinjeni naftni plin se v glavnem uporablja za butan, ki ga je relativno enostavno utekočiniti;

Umetni plin je vodni plin, ki se proizvaja z ogljičenjem premoga v plinskem generatorju pri visoki temperaturi. Sestavljen je predvsem iz ogljikovega monoksida, dopolnjenega z vodikom, vsebuje pa tudi del ogljikovega dioksida, dušika in majhno količino vodikovega sulfida.

Tri vrste umetnega plina, utekočinjenega naftnega plina in zemeljskega plina, ki jih uporabljajo mestni prebivalci, se skupaj imenujejo "civilni plinddhhh, splošno znano kot "gas".

Prvi vir plina se proizvaja lokalno s koksanjem v mestu in se shranjuje v ogromnih jeklenih rezervoarjih, ki se nato po ceveh dovajajo do odjemalcev.

Druga vrsta se polni v majhne jeklenke za prevoz in prodajo;

Tretja vrsta se začne na naftnih in plinskih poljih in se po ceveh in pod pritiskom dovaja v mesto na dolge razdalje. Šanghajski zemeljski plin na primer prihaja iz polj v Vzhodnokitajskem morju in Xinjiangu. Relativno gledano ima plin najvišjo kalorično vrednost na enoto prostornine, zato je tudi najdražji. Plin v jeklenki z utekočinjenim plinom je treba po namestitvi v redukcijski ventil na ustju jeklenke razbremeniti v plinskem kuhalniku, tekoči ostanek, ki ga ni mogoče sežgati, pa po uporabi zlahka ostane v jeklenki, ki jo je treba redno čistiti; umetni plin v cevovodu bo ustvaril zbiralni vrtinec, plin v tekočem ostanku pa ni vnetljiv pri ločevanju in odstranjevanju.

Plin se običajno deli na utekočinjeni naftni plin, umetni plin in zemeljski plin v tri kategorije. Tlak in kalorična vrednost teh treh vrst plina se zelo razlikujeta, peči različnih virov plina pa se ne morejo mešati med seboj. Zato je plin v uporabnikovem domu drugačen, izbira peči pa je različna, sicer lahko pride do nesreč. Da bi ustrezno osebje lažje razumelo znanje o plinu, je ustrezno znanje o plinu povzeto na naslednji način:

1. Delovni tlak utekočinjenega naftnega plina je 2,8 kPa, način oskrbe s plinom so običajno jeklenke, vrsta plina pa predstavlja 20Y, kar je primerno za zunanje embalažne škatle in imenske ploščice utekočinjenega naftnega plina po vsej državi, odvisno od vrste vira plina in ustrezne regije. Pri pošiljanju bodite pozorni na preverjanje, da se izognete pošiljanju napačnega blaga.

2. Delovni tlak zemeljskega plina je 2,0 kPa, način oskrbe s plinom pa je običajno cevovod. Zemeljski plin v večini območij države je 12T, nekatera območja pa imajo druge vrste plina, kot je 10T, kar je mogoče oceniti glede na vrsto vira plina in ustrezno regijo na embalaži in imenski ploščici.

3. Delovni tlak umetnega premogovega plina je 1,0 kPa, način oskrbe s plinom pa je običajno cevovod. Simboli za vrsto plina vključujejo predvsem 5R, 6R, 7R in R.

Umetni plin je 800–1800 PA, zemeljski plin pa 1500–2800 PA (oba za civilno uporabo).

3. Koncentracijsko območje eksplozije pri zgorevanju je različno: območje eksplozije zemeljskega plina je 5–15 %, umetnega plina pa 4,8–50 %.

4, škodljivost se razlikuje: zemeljski plin je glede na svojo sestavo običajno nestrupen in le pri nepopolnem zgorevanju proizvaja strupeni ogljikov monoksid, medtem ko umetni plin pri zgorevanju še vedno vsebuje določeno koncentracijo ogljikovega monoksida s strupenimi lastnostmi. Tako zemeljski plin pri uhajanju običajno ni zastrupljen, umetni plin pa je enostaven za zastrupitev.

5. Različna kalorična vrednost: kalorična vrednost zgorevanja zemeljskega plina je približno 8656 kcal/standardni kubični meter, kalorična vrednost zgorevanja umetnega plina pa 3550 kcal/standardni kubični meter.

6. Različni viri: Zemeljski plin se neposredno pridobiva iz podzemlja in pridobiva s potrebno predelavo; umetni plin se proizvaja iz trdnih goriv, ​​kot sta premog in koks, ali tekočih goriv, ​​kot je težka nafta, s postopkom destilacije, uparjanja ali krekiranja.